Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika

Časa, kdaj je bila prvotna cerkvica ali kapela zgrajena, ne moremo natančno ugotoviti. Iz kronograma, najdenega na marmornati plošči bi bilo moč sklepati, da je bila prvotna cerkvica ali kapela pozidana že leta 1277.Iz krajevnega poimenovanja bi bilo moč zaključiti, da je morala prvotna  cerkvica obstajati vsaj v drugi polovici 14. stoletja , torej vsaj petdeset let prej, preden je izpodrinila vsa morebitna prejšnja ustaljena imena za kraj. Iz pisnih virov vemo, da se je tukajšnji kraj imenoval  S. Johans že v prvi polovici 15. stoletja.Glede na kroniko je bila prvotna cerkev leta 1680 prezidana in povečana. Sto let kasneje, leta 1782, jo je dal hočki  nadžupnik Jožef Gutsmandl  restavrirati  in jo leta 1784 tudi blagoslovil. O tem priča tudi kronogram , ki je bil najden pri glavnem otarju.

Prvotna cerkvica oziroma kapela  nikakor ni zadovoljevala potrebam novega vikariata in kasneje župnije , potreba po novi stavbi je bila zelo velika. Težkega in odgovornega dela zidanje nove cerkve se je lotil  župnik Franc Vračko 23. Aprila 1832. Z dekretom cesarskega dvora z dne 16. Maja 1831 in gubernijskim odlokom z dne 11.7. 1832 je bila nova stavba  dovoljena , delo pa je bilo v glavnem končano 25. Julija 1833. Kako majhna je bila prejšnja cerkvica, lahko sklepamo iz tega, da je bila prvotna cerkev ves č as gradnje obdana od nove, kot jedro v lupini, ter da se je v njej stalno opravljala služb  božja. 23. decembra 1833 je novo cerkev blagoslovil slivniški dekan Tomaž Jereb. Dne 27. Junija 1841 jo je skupaj s tremi oltarji sv. Janeza Krstnika, Blažene device Marije in svetega Sebastijana konsekriral  sekavski škof Roman Zangerle.

Nova cerkev je bila zidana kot prostorna kapela brez stranskih prostorov. Dolžina je znašala 32 metrov, širina 11 m in višina 8.  Praktično  in estetsko je nekoliko  motila  le premajhna višina cerkve.

Prezbiterij ima obliko kupole. Prvotno je cerkev imela tri oltarje, kasneje pet, v najnovejšem času pa samo enega, ker stranski oltarji trgajo enotnost stavbe ter jemljejo vernikom prostor.

S cerkvijo je bil dograjen tudi stolp. Toda moral je biti zgrajen samo zasilno, kajti leta 1861 so ga od višine cerkvenega stropa dalje ponovno zgradili. Vitek stolp lepo izstopa iz širne ravnine Dravskega polja. Cerkev in stolp sta zidana iz rezanega peščenega kamna.

Leta 1890 je bila cerkev poslikana, leta 1922 jo je ponovno na novo preslikal slikar Simon Fras iz Slivnice. Istega leta je dal župnik  Alojz Sagaj popolnoma prenoviti glavni oltar.

Kip Janeza Krstnika je nadpovprečno delo kiparja Ivana Sojča, popolnoma prenovljena pa sta bila tudi stranska kipa Zahrije in Elizabete. Tudi polkrožni nastavek na glavnem oltarju je mojstrsko  Sojčevo delo . Oltar je posvetil škof Ivan Jožef Tomažič šele 15. Oktobra 1934.

Alojz Sagaj je dal leta 1920 postaviti tudi obhajilno mizico. Reliefe na njej je prav tako izdelal Ivan Sojč.  Leta 1928 je dobila cerkev nove orgle, ki so jih izdelaki v Brandlovi delavnici. Kolavdacijo je izvršil Ivan Gašparič ter se o njih zelo pohvalno izrazil.

Žal je zvonove iz leta 1834 uničila prva svetovna  vojna, ostal je samo najmanjši, 235 kg težak zvon.

V cerkvi je tudi križev pot iz leta 1820, ki ga je izdelal slikar Schiffer.